 |
|
|
|
|
|
|
Dnevne novice iz Dnevnika
|
|  | |
|
|
17.01.2005 06:20 |
Šešok: Siemens je v Sloveniji premočan
|
| |
|
| |
LJUBLJANA - Po prvih ocenah so prihodki družbe Iskra v lanskem poslovnem letu znašali 25 milijard tolarjev, dobiček pa naj bi znašal okoli 330 milijonov tolarjev, kar je več kot leta 2003, ko so dosegli okoli 17 milijard tolarjev prometa, dobiček pa je znašal 286 milijonov tolarjev. Lani so izpeljali vrsto reorganizacij podjetij, ki so bila registrirana konec decembra. Iskra ima 4816 delničarjev, KAD ima 27,91 odstotka, SOD 13,27 odstotka, 7,14 odstotka pa DZS. Iskro Stikala in Iskro Instrumenti so združili v družbo Iskra MIS - merilni instrumenti in stikala s sedežem v Kranju, proizvodnja pa ostaja na Otočah in v Laborah. Iskro Invest in Iskro SSD so združili v Iskro Invest, Iskro Telasel, Antene in Baterije so združili v družbo Iskratel. Lani so od ETI Izlake odkupili 25-odstotni delež v Glineku, tako da so tam skoraj stoodstotni lastniki. Letos nameravajo to družbo priključiti v Iskratelu. Dušan Šešok , predsednik uprave Iskre, med razlogi za zmanjšanje števila podjetij na prvo
|
|  |
|
17.01.2005 06:19 |
Stečaj ni vedno katastrofa
|
| |
|
| |
LJUBLJANA - Po dolgih seznamih podjetij, v katerih so razglasili stečaj ali so v postopku likvidacije, bi lahko sklepali, da se število podjetij, predvsem tistih najmanjših (samostojnih podjetnikov), pri nas močno zmanjšuje. Vendar na AJPES na podlagi vpisov v poslovni register ugotavljajo, da ni tako. Število podjetij sicer iz meseca v mesec niha, letna primerjava pa kaže celo porast števila pravnih oseb za skoraj 1500 in samo samostojnih podjetnikov za 170. Skupno število samostojnih podjetnikov se je pri nas tako že približalo številki 60.000.
|
| |
|
17.01.2005 06:19 |
Flota Splošne plovbe se širi
|
| |
|
| |
PORTOROŽ - Ladijska flota Splošne plovbe je od sobote bogatejša za novo (rabljeno) ladjo Star Sea Bird, ki je namenjena pretežno prevozu razsutih tovorov. Ladjo je (od japonskih lastnikov) kupilo podjetje Genshipping Corporation, ki je v 100-odstotni lasti Splošne plovbe. Zanjo so odšteli okoli 26 milijonov ameriških dolarjev. Približno polovico sredstev so zagotovili s kreditom nemške banke, drugo pa iz lastnih sredstev. Ladja bo do konca sedanjega najema (še dva meseca) obdržala sedanje ime, nato pa jo bodo preimenovali v Ljubljano.
|
| |
|
17.01.2005 06:18 |
Skrivnostni svet blagovnih znamk trgovin
|
| |
|
| |
LJUBLJANA - Po zadnjih uradnih, a ne najbolj svežih podatkih je bil delež trgovinskega prostora na kupno sposobnega Slovenca 1,67 kvadratnega metra, danes pa naj bi bil še precej večji. Zato Srečko Čater , predsednik sindikata delavcev kmetijstva in živilske industrije, predlaga: "Trgovina bo morala del svojih silnih dobičkov, ki jih prenaša v betonsko zidovje, prepustiti tudi živilski industriji, da bo ta preživela prvi del udara uvoza hrane." K dobičkom trgovine naj bi v veliki meri prispevale tudi trgovske blagovne znamke, ki se vse bolj množijo, takšni izdelki so tudi do 30 odstotkov cenejši od proizvajalčevih blagovnih znamk, čigava in kakšna surovina je v njih, pa je velika uganka.
|
| |
|
17.01.2005 06:18 |
Ravnodušje do evropske delniške družbe
|
| |
|
| |
Gospodarske družbe so temeljna oblika gospodarskih aktivnosti, njihov nastanek pa je povezan s pravnimi pravili. Iz tega razloga so, za razliko od fizičnih oseb, gospodarske družbe močneje vezane na pravni red, na podlagi katerega so bile ustanovljene. Relevantna so torej pravila kapitalskega trga, finančnega trga in še posebno pravila z davčnega področja. Dejstvo je, da si podjetja prizadevajo, da izberejo pravno obliko po pravu tiste države, ki najbolj ustreza njihovim podjetniškim interesom. Signali, ki jih pošilja Slovenija v nov evropski gospodarski prostor, so z vidika pravnega reda kot elementa konkurenčnega okvira za vlagatelje lahko zelo moteči. Posamezne (javnosti znane) selitve kapitala in pravni okvir, za katerega postaja simptomatično, da je brez večjega razburjanja mogoče spremljati "reformo reforme" davčne ureditve, poleg tega, da celotna slovenska poslovna javnost z odprtimi očmi in usti spremlja javne strateške polemike oblasti, gotovo pomenijo impulze, k
|
| |
|
17.01.2005 06:17 |
Marketinška vojna na trgu tunine
|
| |
|
| |
LJUBLJANA - Uvozniki in prodajalci tunine so v zadnjem letu povzročili pravo marketinško vojno. V zadnjem času smo priče ogromnemu številu oglasov, ki potrošnike na različne načine prepričujejo, da so tunine Rio mare, Safcol in Calvo najboljše, najbolj zdrave in na vsak način nepogrešljiv dodatek k redni prehrani vsakega posameznika. V zadnjih dveh mesecih, ko se je Calvo na trgu pojavil kot zadnji izmed omenjenih konkurentov, se je ta vojna še zaostrila.
|
| |
|
17.01.2005 06:17 |
Svilo bodo poskusili ohraniti pri življenju
|
| |
|
| |
MARIBOR - Nadzorni svet tekstilnega podjetja Svila je na nedavni seji podprl predloge uprave za zagotovitev kapitalske ustreznosti in s tem za morebitno rešitev družbe pred stečajem. Uprava bo namreč 10. februarja delničarjem na redni seji skupščine predlagala, naj z denarnimi vložki dokapitalizirajo družbo do višine statutarno določenega osnovnega kapitala, s sočasnim zmanjšanjem dela izgube iz minulih let. "Uprava in nadzorni svet na tej skupščini pozivata sedanje delničarje k dokapitalizaciji družbe, kar je zahtevano in v skladu z zakonom o finančnem poslovanju podjetij.
|
| |
|
17.01.2005 06:16 |
Podporni in odporni tečaji so le težko zdržali
|
| |
|
| |
Divji teden je za nami, kljub uresničenju napovedi preteklega tedna, da nas čaka uokvirjenost trgovanja med podpornimi in odpornimi nivoji, saj se takšnega eldorada znotraj maneže vendarle ni pričakovalo. Tisti, ki so prejšnji petek pohiteli iz službe, so zamudili pravo napenjanje živcev, ali bo podpora nad 1,3000, torej 1,3070, ali vsaj 1,3030 EUR/USD, zdržala. Izkazalo se je, da je 1,3025 dolarja zdržal kar malo po čudežu in omogočil umiritev z rahlo pozitivno tendenco evra nazaj proti napovedanim odporom. Ponedeljek je bil v primerjavi s preteklimi dnevi precej umirjen. Začel se je pri 1,3060, pri 1,3120 EUR/USD pa se je že začelo konkretneje posegati po dolarjih. Američani so se spet spustili k prvemu, a so Japonci in drugi Azijci kaj kmalu začeli raje kupovati evre in ga pripeljali do naslednjega odpora pri 1,3170 dolarja. Temu je botrovala sama trenutna tehnična preprodanost dolarja, še posebno pa objava nemškega indeksa zaupanja nemških vlagateljev ZEW, ki je s 14
|
| |
|
15.01.2005 10:12 |
Vzajemna, Adriatic in Triglav dobivajo tekmece
|
| |
|
| |
LJUBLJANA - Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) ima na mizi že 120 obvestil drugih evropskih zavarovalnih regulatorjev, ki sporočajo, da bodo naš trg začele osvajati tamkajšnje zavarovalnice, kar je potrdil tudi predsednik sveta AZN France Križanič . Od 120 novih ponudnikov na slovenskem trgu je po njegovih besedah največ britanskih ponudnikov zavarovalnih storitev, nekaj tujih zavarovalnic namerava na naših tleh ponujati tudi zdravstvena zavarovanja, samo dve zavarovalnici pa nameravata odpreti podružnico, in sicer Wiener Städische, ki je svoje prostore že odprla v Ljubljani, in prav tako avstrijska zavarovalnica Victoria - Volksbanken s sedežem v Mariboru. Vodja sektorja za aktuarstvo, statistiko in informatiko pri AZN Jernej Merhar nam je sporočil, da nobena izmed zavarovalnic, ki je napovedala sklepanje obveznih zavarovanj v prometu, teh še ne sme opravljati, ker ne izpolnjuje vseh zakonskih določb.
|
| |
|
15.01.2005 10:12 |
Odločitev ustavnih sodnikov bi vplivala na delnico Mercatorja
|
| |
|
| |
LJUBLJANA - Prihodnji četrtek bo predvidoma znana dokončna odločitev ustavnega sodišča o pobudi o presoji ustavnosti člena zakona o trgovini, ki določa odpiralni čas trgovin ob nedeljah in praznikih. Kot je znano, je Mercator (kasneje so se mu pridružile še Era, Petrol in Kompas MTS) vložil na ustavno sodišče pobudo za ustavno presojo 17. člena zakona o trgovini, ki prepoveduje obratovanje trgovin ob nedeljah in z zakonom določenih praznikih. Kljub temu, da je državni zbor na podlagi referendumske odločitve volilcev omenjeni zakon spremenil z novelo zakona o trgovini, je pobudnikom, ki menijo, da jim nova ureditev krši podjetniško svobodo, uspelo začasno zadržati izvajanje zakona. Zanimalo nas je, kako bi odločitev ustavnih sodnikov v prid ali škodo glavnega pobudnika Mercatorja lahko vplivala na gibanje tečaja njegovih delnic.
|
| |
|
|
| | | | | |
|
|
|
|
 |
|
|
|
|
|
