 |
30.09.2005 21:28 |
Mercator zavrača dolgove do nekdanjih delavcev svojih družb
|
| |
|
| |
<p_1>LJUBLJANA </p_1><p_2> - Skupina približno 230 bivših zaposlenih v škofjeloški družbi Mesoizdelki je upala, da bo lahko sodelovala pri napovedani dokapitalizaciji Mercatorja. Prvič so jo že pustili na cedilu pri lastninjenju Mercatorja, očitno pa tudi zdaj ne bo nič drugače. </p_2>
|
|  |
|
30.09.2005 21:28 |
Jože Kozmus: O zamenjavi Silva Ambroža se ne pogovarjamo
|
| |
|
| |
<p_1>SLOVENJ GRADEC </p_1><p_2> - Aerodrom Maribor naj bi kmalu dobil novega direktorja, trdijo naši zanesljivi viri. Sedanjega direktorja Silva Ambroža naj bi zamenjal njegov pomočnik Milan Krajnc, nekdanji direktor uprave za civilno letalstvo. Ambrožu so štete dneve napovedovali nekateri mediji že maja, ko naj bi predsednik Letalske zveze Slovenije Zmago Jelinčič od Jožeta Kozmusa, generalnega direktorja Preventa Globala, zahteval, naj umakne Ambroža, v nasprotnem primeru na letališču ne bo evropskega letalskega muzeja.</p_2>
|
| |
|
30.09.2005 21:28 |
Cvikl: računsko sodišče naj pregleda Mercator
|
| |
|
| |
<p_1>LJUBLJANA</p_1><p_2> - Nadaljevanje seje o domnevnem oškodovanju državnega premoženja pri prodaji deležev Kapitalske in Slovenske odškodninske družbe v Mercatorju je predsednik komisije za nadzor proračuna in drugih javnih financ Milan M. Cvikl napovedal za 7. oktober. Cvikl bo komisiji predlagal, naj pozove računsko sodišče k reviziji pravilnosti in smotrnosti prodaje deležev Kada ter Soda v Mercatorju.
|
| |
|
30.09.2005 21:27 |
Bo sodišče danes končalo vojno za Juliano?
|
| |
|
| |
<p_1>LJUBLJANA </p_1><p_2> - Danes bo na kranjskem sodišču narok za prisilno poravnavo družbe Voda Juliana v stečaju. Lastnika te družbe sta včeraj zavrnila očitke Radenske o nerealnosti njunega načrta finančne reorganizacije te družbe, izvedeli pa smo, da je včeraj poleg Radenske, ki ima pet odstotkov glasovalnih pravic, na sodišče predlog za umik prisilne poravnave vložila družba Jeko-in z Jesenic s slabim odstotkom glasovalnih pravic. 86 odstotkov upnikov načrt finančne reorganizacije Vode Juliana, ki sta ga pripravila njena lastnika, podpira.</p_2>
|
| |
|
30.09.2005 21:27 |
Denar je, gradnja cest pa se odlaša
|
| |
Kar 80 odstotkov revizijskih postopkov pri gradnji avtocestnega križa je bilo lani neutemeljenih |
| |
<p_1>LJUBLJANA</p_1><p_2> - Skoraj dva meseca sta morala miniti, da je minuli teden Dars izdal sklep o izbiri izvajalca za avtocestni odsek Lendava-Pince. Po pričakovanjih je bil na razpisu izločen avstrijski Alpine Mayreder, kot najugodnejša ponudba pa izbrana ponudba konzorcija SCT, Primorja, SGP Pomgrad in Cestnega podjetja Ljubljana. Ponudba Alpine Mayrederja, ki se je na razpis prijavil skupaj s Cestnim podjetjem Maribor, je znašala 14,5 milijarde tolarjev, konzorcij domačih podjetij z SCT na čelu pa je ponudil 15,2 milijarde tolarjev. Direktorica Alpine Mayrederja Branka Kramperšek pravi, da bo šla tokrat do konca. "Najprej se bomo pritožili na Dars, če ne bomo izbrani, bo sledila pritožba na državno revizijsko komisijo, kasneje pa še na evropsko sodišče."</p_2>
|
| |
|
30.09.2005 21:26 |
Cetis bo v Gabonu postavil sistem iger na srečo
|
| |
|
| |
<p_1>CELJE</p_1><p_2> - Glavna direktorica Cetisa Simona Potočnik in gabonski minister Alfred Mabika Mouyama sta pred dnevi v Gabonu podpisala pismo o nameri za ustanovitev mešanega podjetja za igre na srečo, v katerem bo imel Cetis večinski delež. Republika Gabon bo novo ustanovljenemu podjetju podelila koncesijo za nedoločen čas za razvoj, izdelavo in dobavo izdelkov za loterijo. </p_2>
|
| |
|
30.09.2005 21:26 |
Čez pet let bomo dvakrat večji
|
| |
|
| |
Člani Združenja Manager so včeraj izbrali menedžerja leta. To je Anton Papež, generalni direktor podjetja TCG Unitech LTH iz Škofje Loke, ki je z več kot 1500 zaposlenimi ena izmed vodilnih livarn aluminijevih in magnezijevih ulitkov v tem delu Evrope, večino izdelkov pa proizvede za avtomobilsko industrijo. Kot so zapisali v utemeljitvi, je Papež "s spremembami dosegel dobre poslovne rezultate v dejavnosti, v kateri se bije bitka za preživetje".
|
| |
|
30.09.2005 21:23 |
Menedžerji imajo nova pravila za sklepanje pogodb
|
| |
|
| |
<p_1>ROGAŠKA SLATINA</p_1><p_2> - Najmanj 55.000 evrov letne bruto plače, najmanj 6 mesečnih plač nagrade za uspešno delo in bonitete, kot na primer uporaba službenega avtomobila, so samo nekatera izmed priporočil za sklepanje individualnih pogodb vodilnih delavcev, ki jih je na včerajšnjem srečanju Združenja Manager v Rogaški Slatini predstavil Žiga Debeljak, član strokovne skupine, ki jo je združenje zadolžilo za pripravo tega dokumenta. "Gre za orodje, ki ga lahko uporabljajo pri urejanju zaposlitvenih odnosov s pristojnimi organi in ne odstopa bistveno od priporočil, ki so veljala doslej," je poudaril Debeljak.</p_2>
|
| |
|
30.09.2005 21:22 |
Jože Colarič: Vsi bi šli v Trst, nihče pa v Vladivostok
|
| |
|
| |
<p_1>LJUBLJANA</p_1><p_2> - "Medtem ko Slovenija pri večini kazalcev zaostaja za multinacionalnimi podjetji, se pri indeksu internacionalizacije približuje najbolj internacionaliziranim podjetjem na svetu. To pomeni, da so slabi dečki zdaj postali dobri, saj sta bili še do leta 1995 stroka in politika v Sloveniji proti vlaganjem v tujini," je včeraj na okrogli mizi z naslovom Izhodna internacionalizacija in slovenske multinacionalke povedal profesor na fakulteti za družbene vede dr. Marjan Svetličič. To, da sta stroka in politika nasprotovali naložbam naših podjetij v tujini, je precej verjetno posledica tega, ker so se posamezniki bali, da bi se v naši državi zapirala delovna mesta. Vendar to ne drži. Dr. Andreja Jaklič s fakultete za družbene vede pojasnjuje, da se v primeru vlaganja v tujino delovna mesta ne izgubijo, ampak se spremeni le njihova struktura. Svetličič meni, da bi morala naša podjetja v tujini vlagati v panogah z nizko dodano vrednostjo, po drugi strani pa bi morala
|
| |
|
30.09.2005 21:22 |
ZDA največja prejemnica investicij na svetu
|
| |
|
| |
<p_1>LJUBLJANA</p_1><p_2> - V primerjavi z letom 2003 so se po podatkih UNCTAD (Konferenca združenih narodov za trgovino in razvoj) lani vhodne investicije na svetu povečale za dva odstotka na 648 milijard dolarjev, pri čemer je bila rast v državah v razvoju kar 40-odstotna. Največji prejemnik tujih investicij so bile ZDA s 96 milijardami dolarjev, sledi pa ji Velika Britanija in Kitajska. Razvite države, predvsem Nemčija, so v lanskem letu zabeležile upad tujih investicij. Vzrok za to so nizke stopnje gospodarske rasti. Precej več pa so se v letu 2004 povečale izhodne investicije, in sicer za 18 odstotkov na 730 milijard dolarjev. V tujini so lani največ investirale ZDA, sledita pa Velika Britanija in Luksemburg.</p_2>
|
| |
|
|
