Flotantno zavarovanje
Klasicno zavarovanje
Vsotna zavarovanja
Zavarovanje na prvi riziko
Zavarovanje na dvojni prvi riziko
Zavarovanje na taksirano vrednost
Zavarovanje na dogovorjeno vrednost
Zavarovanje na novo vrednost
Dolgoroeno zavarovanje
Kratkorocno zavarovanje
Obvezno zavarovanje
Prostovoljno zavarovanje
Socialno zavarovanje
Zavarovalec
Zavarovanec
Upravicenec
Bonus - malus
Franšiza
Premija
Zavarovalna vsota
Zavarovalna polica
Zavarovalnina
Nadzavarovanje
Podzavarovanje
Sozavarovanje
Veckratno in dvojno zavarovanje
Subrogacija
Odkup zavarovalne vsote
Predujem zavarovalne vsote
Zastava police
Življenjsko zavarovanje v korist tretjega
Življenjsko zavarovanje za pomembne dogodke
 
SLOVARČEK

Flotantno zavarovanje
V nekaterih posebnih primerih, ko se zavarovalna vrednost zavarovanega predmeta med letom veckrat spremeni, hkrati pa je spreminjanje zavarovalne vrednosti možno spremljati, se lahko sklene flotantno zavarovanje. Tako lahko za zaloge blaga sklenejo požarno zavarovanje na flotantni nacin tisti zavarovanci, ki vodijo predpisane knjigovodske evidence nedenarnih obratnih sredstev. Ta nacin zavarovanja jim zagotavlja zavarovalno kritje vsakokratnih zalog blaga po cenah, ki jih zavarovanec vodi, lahko pa se dogovori tudi za ustrezno povišanje cen nad njihovo knjigovodsko vrednostjo.

Klasicno zavarovanje
Pri tem nacinu zavarovanja se zavarovalnina doloci tako, da se znesek z zavarovanjem krite škode pomnoži s kolicnikom med zavarovalno vsoto in zavarovalno vrednostjo, s tem da vrednost kolicnika ne sme biti višja od 1. To pomeni, da je pri klasicnem zavarovanju zavarovalnina na splošno odvisna od razmerja med zavarovalno vsoto in zavarovalno vrednostjo

Vsotna zavarovanja
Posebnost vsotnih zavarovanj je, da pri teh škode sploh ne ugotavljamo, pac pa zavarovalnica izplaca dogovorjeno zavarovalno vsoto, ko so izpolnjeni pogoji za to. Vsotna zavarovanja so na primer nezgodna zavarovanja.

Zavarovanje na prvi riziko
Pri nacinu zavarovanja na prvi riziko se ne upošteva razmerje med zavarovalno vsoto in zavarovalno vrednostjo kot pri klasicnem zavarovanju. Ob zavarovalnem primeru je zavarovalnina enaka z zavarovanjem kriti škodi, vendar le v primeru, ce je zavarovalna vsota enaka ali višja od nastale škode. Ce pa z zavarovanjem krita škoda presega zavarovalno vsoto, je zavarovalnina enaka zavarovalni vsoti.

Zavarovanje na dvojni prvi riziko
Zavarovanje na dvojni prvi riziko se uporablja za zavarovanje umetniških in drugih predmetov. Pri tem nacinu zavarovanja zavarovalec in zavarovalnica sporazumno dolocita dve zavarovalni vsoti:

višjo zavarovalno vsoto, ki predstavlja zavarovalno kritje za celoten zbir predmetov in
- nižjo zavarovalno vsoto, ki predstavlja zavarovalno kritje za posamezen predmet iz zbira. Zavarovalnica krije škodo po posameznem predmetu iz zbira po polnem znesku najvec do dogovorjene nižje zavarovalne vsote, pri tem pa skupna škoda na celotnem zbiru ne sme presegati višje zavarovalne vsote.

Zavarovanje na taksirano vrednost
Pri tem nacinu zavarovanja se zavarovalec in zavarovalnica zaradi poenostavljene likvidacije zavarovalnega primera že ob sklenitvi zavarovanja dogovorita o višini vrednosti zavarovanega predmeta. Ta nacin zavarovanja uporabljamo predvsem pri zavarovanju dragocenosti, umetniških predmetov, arhivskega materiala ipd.

Zavarovanje na dogovorjeno vrednost
Za zavarovanje na dogovorjeno vrednost obstajajo posebni pogoji, ki urejajo tovrstna zavarovanja. Gre za nekakšno kombinacijo klasicnega zavarovanja in zavarovanja na prvi riziko, sklenejo pa jih lahko le tisti zavarovalci, ki redno vodijo predpisane knjigovodske evidence o vrednosti osnovnih sredstev.

Zavarovanje na novo vrednost
Pri tem odškodninskem nacinu je zavarovalna vrednost zavarovanih stvari enaka vrednosti novih stvari po kraju, kjer se te stvari nahajajo. Da ne bi pregrobo kršili enega temeljnih zavarovalnih nacel, to je nacelo prepovedi obogatitve, lahko na ta nacin zavarujemo le stvari, katerih dejanska vrednost ni nižja od 60% vrednosti novih stvari.

Dolgorocno zavarovanje
je zavarovanje, ki je sklenjeno za dobo enega leta ali vec. Lahko je sklenjeno za naprej dogovorjeno dobo (vecletno zavarovanje) ali brez dogovora o njegovem trajanju. V tem primeru je dogovorjen samo zacetek zavarovanja, konec pa je odvisen od volje strank (trajno zavarovanje). Tipicna dolgorocna zavarovanja so na primer življenjska zavarovanja.

Kratkorocno zavarovanje
je zavarovanje za katerega zavarovalnica prevzame obveznost za zavarovalne primere, nastale v dogovorjenem casu, ki je krajši od enega leta (npr. od enega dne do vec mesecev). Tipicna kratkorocna zavarovanja so npr. zavarovanja prireditev, zavarovanja posevkov in plodov...

Obvezno zavarovanje
Za obvezno zavarovanje je znacilno, da je zakon tisti, ki doloca obveznost za dolocene osebe, da sklenejo zavarovalno pogodbo o zavarovanju stvari ali oseb. Z zakonom je torej predpisano katere osebe in v katerih primerih morajo skleniti zavarovalno pogodbo. V okviru obveznega zavarovanja lahko locimo zakonsko zavarovanje in obvezno pogodbeno zavarovanje.

Med obveznimi zavarovanji imamo v Sloveniji :

  • obvezna zavarovanja v prometu;
  • obvezna zavarovanja ekoloških škod;
  • obvezna zavarovanja odgovornosti v nekaterih dejavnostih.

Obvezna zavarovanja v prometu so:

  • zavarovanje lastnika zranega plovila proti odgovornosti za škodo, povzroceno tretjim osebam;
  • zavarovanje lastnika motornega vozila proti odgovornosti za škodo povzroceno tretjim osebam;
  • zavarovanje potnikov v javnem prometu proti posledicam nezgode

Med ostala obvezna zavarovanja štejemo :

  • zavarovanje odvetniške odgovornosti;
  • zavarovanje ekoloških škod;
  • zavarovanje notarske odgovornosti;
  • zavarovanje projektantske odgovornosti;
  • zavarovanje odgovornosti revizorjev financnega poslovanja.

Obvezno pogodbeno zavarovanje
Gre za obveznost osebe, da sklene zavarovalno pogodbo; s sklenitvijo le te se zacne jamstvo zavarovalnice. Pri nas je takšno npr. obvezno zavarovanje lastnika motornega vozila za škode, povzrocene tretjim osebam.

Zakonsko zavarovanje
Pri zakonskem zavarovanju že sam nastanek dolocenega dejstva ali situacije povzroci nastanek zavarovanja oz. zacetek zavarovalnega jamstva. Zavarovanje z vsemi posledicami, ki so enake kot pri zavarovalni pogodbi, se zacne ob nastanku v zakonu predvidene situacije, ne glede na to ali je že obstajala zavarovalna pogodba ali ne. Zakonsko zavarovanje poznamo v okviru obveznega zavarovanja za škodo, ki jo povzrocijo neznani vozniki motornih vozil.

Prostovoljno zavarovanje
Je zavarovanje, ki ga stranki skleneta na podlagi svoje svobodne volje. Sklene se na podlagi proste oz. svobodne odlocitve zavarovanca, da sklene zavarovalno pogodbo z zavarovalnico, pri cemer lahko sam izbira nacin zavarovanja in obseg rizika.

Socialno zavarovanje
Je zavarovanje, ki skuša neposredno varovati neko družbeno skupino in zadovoljiti potrebo po gospodarski varnosti z zagotavljanjem vsaj minimuma zanjo veljavne življenjske ravni. Socialno obvezno zavarovanje se deli na :
·         invalidsko zavarovanje;
·         zdravstveno zavarovanje;
·         pokojninsko zavarovanje;
·         zavarovanje za primer nezaposlenosti.

Zavarovalec
Zavarovalec ali sklenitelj zavarovanja je oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo z zavarovalnico in se zaveže placevati zavarovalno premijo.

Zavarovanec
Zavarovanec je pri premoženjskem zavarovanju oseba, katerega premoženje ali premoženjski interes je zavarovan, pri cemer sta zavarovanec in zavarovalec ista oseba, razen pri zavarovanju na tuj racun. Pri osebnih zavarovanjih pa je zavarovanec tista oseba od katere smrti, invalidnosti, obolelosti, okvare zdravja, ali doživetja je odvisno izplacilo zavarovalnine.

Upravicenec
Upravicenec je oseba, ki je dolocena v zavarovalni pogodbi ali na drugacen nacin in ji je na podlagi tega zavarovalnica v primeru nastanka zavarovalnega primera dolžna izplacati zavarovalnino.

Bonus - malus
Bonus - malus sistem je dolocanje zavarovalne premije v odvisnosti od škodnega poteka v predhodnih zavarovalnih letih. Bonus bonifikacija (sistem nagrajevanja) se podeli v obliki znižanja zavarovalne premije pod izhodišcno premijo, ce zavarovanec v preteklih zavarovalnih letih ni imel nobenega zavarovalnega primera. Nasprotno od bonusa pa gre pri malusu za sistem kaznovanja, saj mora zavarovanec z vec škodnimi primeri v preteklih zavarovalnih obdobjih, placati višjo zavarovalno premijo od izhodišcne.

Franšiza
Franšiza (samopridržaj) je lastna udeležba zavarovanca v škodi, ki jo nosi sam, ce je ta manjša ali enaka franšiznemu znesku. Franšizni znesek se doloci v absolutnem znesku ali pa z odstotkom od zavarovalne vsote ali od zavarovalne vrednosti. Locimo dve vrsti franšiz:

  • navadna ali integralna franšiza,
  • odbitna ali presežkovna franšiza. Navadna franšiza je franšiza, pri kateri zavarovalnica nadomesti škodo v celoti, šele ce je nastala škoda preko dolocenega franšiznega zneska. Pri odbitni franšizi pa zavarovalnica pri škodah, ki presegajo franšizni znesek, placa samo presežek nad franšiznim zneskom.

Premija
Zavarovalna premija je znesek, ki ga zavarovalec placa na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe zavarovalnici. Iz zavarovalne premije se placujejo sedanje in prihodnje škode, pokrivajo stroški preventive ter stroški poslovanja zavarovalnice.

Zavarovalna vsota
Zavarovalna vsota je dogovorjen denarni znesek, ki predstavlja zgornjo mejo obveznosti zavarovalnice, ce nastane zavarovalni primer. Z zavarovalno pogodbo se lahko dogovori, da se zavarovalna vsota med trajanjem zavarovanja revalorizira zaradi ohranjanja tiste realne vrednosti, ki jo je predstavljala ob sklenitvi zavarovanja.

Zavarovalna polica
Zavarovalna polica je sestavni del zavarovalne pogodbe in tista listina, ki dokazuje obstoj le te. V zavarovalni polici morajo zato biti navedeni vsi podatki, ki so bistveni za sklenitev zavarovalne pogodbe (obvezne sestavine police). Obvezna vsebina zavarovalne police je: pogodbene stranke, zavarovana stvar oz. interes ali zavarovana oseba, nevarnost (rizike), ki jih zajema zavarovanje, navedbo splošnih in posebnih pogojev, ki so sestavni del zavarovalne pogodbe, zavarovalna premija, trajanje zavarovanja in doba kritja, zavarovalna vsota ali podatek, da je zavarovanje omejeno, kraj sklenitve pogodbe, dan, ko je bila izdana polica, ter podpis pogodbenih strank. Zavarovalno polico kot dokaz o sklenitvi zavarovalne pogodbe oz. pogodbe o zavarovalnem kritju, sme zacasno nadomešcati potrdilo o zacasnem kritju. Potrdilo o kritju ima znacilnosti predpogodbe.


 Zavarovalnina
Je dajatev zavarovalnice, ki jo je dolžna placati po zavarovalni pogodbi zaradi nastalega zavarovalnega primera zavarovancu ali drugi osebi, doloceni v zavarovalni pogodbi.


Nadzavarovanje
Se pojavlja v premoženjskem zavarovanju, takrat kadar je zavarovalna vsota vecja od vrednosti zavarovane stvari. Nadzavarovanje ogroža odškodovalno nacelo v premoženjskem zavarovanju. Predstavlja nevarnost za zavarovalnico in se praviloma ne dovoljuje v premoženjskem zavarovanju


Podzavarovanje
Podoben institut nadzavarovanju, pri cemer gre za obratno situacijo – vrednost zavarovanih stvari je višja od zavarovalne vsote. Podzavarovanje je dopusten institut. Zavarovanca v primeru nastanka škodnega dogodka zadenejo posledice v obliki sorazmerno zmanjšane zavarovalnine, kar pa ni v skladu z nacelom enakosti vzajemnih dajatev. Zavarovalnina se torej sorazmerno zmanjša ob nastanku zavarovalnega primera, ce se ugotovi, da je bila ob zacetku zavarovalne dobe vrednost zavarovane stvari višja od zavarovalne vsote. Formula za izracun sorazmerja :

                  škoda x ( zavarovalna vsota : dejanska vrednost ) = zavarovalnina


Sozavarovanje
Pri sozavarovanju gre za sporazum o porazdelitvi nevarnosti,  pred katero se zavarovanec zavaruje. To se zgodi v  primeru, ko je zavarovalna pogodba sklenjena med zavarovancem in vec zavarovalnicami, ki so se med seboj sporazumele, da bodo skupaj delile rizik nastanka zavarovalnega primera. Pri tem je bistven predhoden sporazum vecjega števila zavarovalnic o zavarovanju istega rizika; vse morajo biti navedene v zavarovalni polici. Gre torej za eno samo zavarovalno pogodbo. Vsaka izmed zavarovalnic odgovarja zavarovancu za polno odškodnino (nacelo odgovornosti za popolno odškodnino ), kar je smiselna ureditev zaradi zašcite zavarovanca.


Veckratno in dvojno zavarovanje
Pri veckratnem zavarovanju je stvar zavarovana pri dveh ali vecih zavarovalnicah pred enako nevarnostjo, za enak cas in enak interes, vendar seštevek posameznih zavarovalnih vsot ne sme preseci njene vrednosti. Veckratno zavarovanje se loci od sozavarovanja po tem, da tukaj obstoji vec zavarovalnih pogodb sklenjenih z razlicnimi zavarovalnicami o zavarovanju ene in iste stvari, pri sozavarovanju pa obstoji le ena zavarovalna pogodba ( ena zavarovalna polica). Do dvojnega zavarovanja pride v primeru, ce pri veckratnem zavarovanju seštevek zavarovalnih vsot pri posameznih zavarovalnih pogodbah sklenjenih z razlicnimi zavarovalnicami, presega vrednost zavarovane stvari. Veljavnost pod takšnimi pogoji sklenjenih zavarovanj je odvisna od tega, ali je sklenitelj zavarovanja pri tem ravnal pošteno ali ne. Ce je le ta ravnal pošteno, so ta zavarovanja veljavna in ima zavarovanec pravico zahtevati od vsake posamezne zavarovalnice nadomestilo po z njo sklenjeni pogodbi, vendar skupaj ne vec kot znaša škoda.


Subrogacija
Z izplacilom zavarovalnine na podlagi zavarovalne pogodbe zavarovalnica pridobi do višine izplacane zavarovalnine, po samem zakonu vse zavarovanceve pravice nasproti tistemu, ki je odgovoren za škodo. Gre za prehod zavarovancevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico, torej institucijo, ki jo v civilnem pravu imenujemo subrogacija. Zavarovalnica vstopi na zavarovancevo mesto na podlagi njene nadomestitve škode, ki bi jo drugace moral nadomestiti povzrocitelj škode.


Odkup zavarovalne vsote
Zavarovalec ima pravico pred nastankom zavarovalnega primera, v primeru, da ima sklenjeno zavarovalno pogodbo o življenjskem zavarovanju za vse zavarovancevo življenje, odkupiti zavarovalno vrednost police po tem, ko so placane vsaj tri letne premije (gre za izplacilo odkupne vrednosti police). Zavarovalnica v polici navede pogoje ob katerih sme sklenitelj zahtevati izplacilo njene odkupne vrednosti. Zavarovalnica doloci tudi nacin, kako se v skladu z zavarovalnimi pogoji ta vrednost izracunava.


Predujem zavarovalne vsote
Je zavarovalceva pravica, da pred nastankom zavarovalnega primera zahteva od zavarovalnice izplacilo predujma zavarovalne vsote (po placilu treh letnih premij). Pri predujmu gre v bistvu za predhodno izplacilo zavarovalne vsote v obliki posojila. Možen je pri pogodbah, kjer ni dolocen cas trajanja. Zavarovalec lahko pozneje izposojeno vsoto tudi vrne. Med uporabo predujma mora zavarovalec, ce želi vzdrževati pogodbo v veljavi, placevati dolocene obresti.

Zastava police
Polica življenjskega zavarovanja se lahko zastavi, posledicno se torej zastavi tudi pravica do zavarovalnine.O zastavi police življenjskega zavarovanja je treba zavarovalnico pisno obvestiti, drugace zastava nasproti zavarovalnici nima nobenih ucinkov. V praksi se opravi vinkulacija, kar pomeni, da se po sprejetju obvestila o zastavi zavarovalnica obveže, da bo zavarovalno vsoto izplacala zavarovancu le, ce bo zastavni upnik to dovolil.


Življenjsko zavarovanje v korist tretjega
Nastane takrat kadar se zavarovalec (ne glede na to ali je istocasno zavarovanec ali ne) z zavarovalnico dogovori, da bo le ta izplacala zavarovalnino tretji osebi, ki ima tako status upravicenca. Upravicenec se doloci v zavarovalni pogodbi in se vpiše v zavarovalno polico. Mogoce pa ga je dolociti tudi s kakšnim pravnim poslom npr. z oporoko, z darilno pogodbo,… V primeru, da zavarovalec in zavarovanec nista ista oseba, mora zavarovanec dati pisno soglasje za dolocitev tretje osebe kot upravicenca.


Življenjsko zavarovanje za pomembne dogodke
Dostikrat v življenju potrebujemo ob dolocenih dogodkih dodatno kolicino denarja in prav to nam zavarovalnice omogocajo z razlicnimi dodatnimi zavarovanji, s katerimi lahko pokrijemo povecane stroške v takšnih casovnih obdobjih. Takšna zavarovanja so npr. zavarovanje za primer rojstva otroka, izgube delovnega mesta, nastopa težje bolezni,…

 

portal forumi novice portal+novice www

STRANI SO V IZDELAVI!

Portal mojdenar.com upravlja podjetje Mojdenar IT d.o.o., Vurnikova ul. 2, 1000 Lj, telefon 01 430-22-10
Pišite nam na elektronski naslov info@mojdenar.com
Vprašanja, odmevi, komentarji - Forum o portalu
© 2015 mojdenar.com - vse pravice pridržane.
Pogoji, pod katerimi vam je servis na voljo.
Politika piškotkov
Stran je bila generirana: 20.9.2017 ob 22:10:42