Javna narocila so skupek dejanj, ki jih narocniki opravijo s ciljem gospodarne nabave blaga, storitev ali gradbenih del. K izvajanju javnih narocil so zavezani posredni in neposredni uporabniki državnega in lokalnih proracunov. Preko javnih narocil se danes v povprecju poravi okrog polovica državnega proracuna. Ocenjuje se, da se po postopkih javnih narocil v državah Evropske unije porabi okrog 12 odstotkov bruto družbenega produkta v Evropski uniji. Tudi Republika Slovenija v tem pogledu ni izjema, saj država preko porabe državnega proracuna pomembno vpliva tudi na gospodarstvo.

Cilj vsakega podjetnika je uspešno prodati svoje izdelke ali storitve. Povzetek javnih narocil s povsem konkretnimi informacijami, kot so kako zaceti, kje pridobiti potrebno dokumentacijo, kako izvedeit za javna narocila, je dobrodošel pripomocek tudi pri poslovanju malih podjetij in samostojnih podjetnikov, saj javna narocila niso namenjena zgolj velikim podjetjem – njihov cilj je doseci kar najbolj gospodarno porabo javnih sredstev.

Ne glede na vrsto in velikost posla pa morajo narocniki spoštovati temeljna nacela javnega narocnanja, ki so: gospodarna poraba javnih sredstev, enakopravnost ponudnikov, transparentnost postopka oddaje javnega narocila ter nacelo zagotavljanja konkurence med ponudniki. Skladno s temi naceli se vodijo vsa javna narocila.

Krog zavezancev za porabo proracunskih sredstev (narocnikov) po postopku oddaje javnih narocil je širok. Narocniki so tako vsi posredni in neposredni uporabniki državnega in lokalnih proracunov (ministrstva, vladne službe, agencije, javni zavodi (šole, zdravstveni domovi in bolnišnice), Državni zbor, sodišca, javna tožilstva, upravne enote in drugi državni organi, lokalne skupnosti), ter organizacije, ki so nosilci javnih pooblastil (npr. javno podjetje ali z njim povezane družbe, kot so Slovenske železnice, Ljubljanska Snaga ipd.). V Republiki Sloveniji je tako zavezanih vec kot 2000 narocnikov.

Na drugi strani je ponudnik lahko vsaka pravna ali fizicna oseba, registrirana za dejavnost, ki je predmet javnega narocila, ne glede na to, ali gre za domaco ali tujo osebo. Zakon o javnih narocilih v duhu približevanja Evropski uniji ne daje nikakršne prednosti domacim ponudnikom. Tuji ponudniki so pri oddaji ponudb pravno izenaceni z domacimi ponudniki, dasiravno je pri dolocenih javnih narocilih (predvsem tistih nižjih vrednosti ter tistih, ki so vezana na opravljanje storitve na dolocenem obmocju – npr. verjetnost, da se na javno narocilo za cišcenje prostorov v Ljubljani prijavi tujec je nizka).

Vsako javno narocilo mora biti objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije (http://www.uradni-list.si). Poleg tega so lahko javna narocila objavljena tudi v dnevnem casopisju, vendar ne prej kot v Uradnem listu. Ponudniki se z galvnimi podatki o posameznih javnih narocilih seznanijo iz uradne objave v Uradnem listu. Objave so razdeljene glede na predmet javnega narocila: blago, storitve ali gradbena dela, ter glede na vrste postopka.

Podjetja lahko pridejo do vozila z nakupom, ki ga financirajo iz lastnih virov, kar za seboj potegne dolocene oportunitetne stroške. To so stroški, ki jih ima podjetje s tem, ko je denar porabilo za financiranje vozila, in za to ne more vložiti denarja v bolj donosne naložbe.

 Poznamo vec vrst postopkov oddaje javnega narocila:
1. odprti postopek
2. omejeni postopek
3. postopek s pogajanji
4. kvalifik